Demšar, F. (2024). Library of Public Policy and Public Administration, vol 19. Springer

Predstavitev knjige Predavalnica 2 Fakultete za varnostne vede, Kotnikova 8, Ljubljana, 19. junij ob 17h-19h.

Povzetek knjige: Knjige razloži ključno vlogo, ki jo je transparentnost igrala pri oblikovanju razvoja znanosti v zadnjih stoletjih, kar je privedlo do neslutenega razvoja človeštva. Transparentnost pri znanstvenih prizadevanjih temelji na jasnem objavljanju rezultatov raziskav, skupaj s preverljivimi metodologijami in transparentno dodelitvijo raziskovalnih sredstev. Akademski prostor je gojil kulturo transparentnosti, s postopnim prenosom teh principov v zakonodajne okvirje. Javni sektor v splošnem deluje manj transparentno, čeprav lahko najdemo primere dobrih praks. V knjigi predlagamo zakonodajne reforme, ki bi javne institucije zavezale k sprejetju transparentnih praks objavljanja podatkov, podobnih tistim, ki so sprejete v znanstvenem raziskovanju. Poleg tega prepoznavamo institucije civilne družbe kot gonilnike vzornih praks, ki bi lahko služile kot modeli za zakonodajne rešitve. Čeprav se osredotočamo na transparentnost v javnem sektorju, so ugotovitve, pridobljene iz našega pregleda, uporabne tudi za poslovni svet. Poleg tega se kratko dotaknemo področja zasebnosti in predlagamo, da bi morala država državljanom transparentno sporočati o zbiranju in uporabi njihovih podatkov tako s strani vladnih kot tudi zasebnih subjektov.

Avtor

Knjiga

Priloga(Prosto dostopna):

  1. Personal Experiences of the Author, The appendix contains some events that happened to the author in the course of his public duties that illustrate different aspects of transparency
  2. Political Appointments in Ex- Communist Countries (Lack of Autonomy in Slovene Public Sector)

Obvezna prijava udeležbe na: sdeval@siol.net

Za kratek evalvacijski uvod v Predstavitev bo moderator srečanja očrtal ameriški zakon o odprtih podatkih (The OPEN Government Data Act), z navezavo na področje evalvacije učinkov javnih politik in na EU smernice ne tem področju. Dogodek organiziramo v okviru redne dejavnosti Društva, volontersko in za udeležence/ke brezplačno ter v prostorih Fakultete za varnostne vede, ki nam prostor daje v uporabo brezplačno. Predstavitev ni komercialne narave.

PROSOJNICE moderatorja srečanja (B.Radej):

dr Franci DEMŠAR= direktor NAKVIS – Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu

SDE – program dela prirejanje dogodkov, ‘Okroglih miz‘  

Zahvale:

  • Mreži NVO za vključevalno informacijsko družbo (mag. Simon Delakorda) in
  • Zvezi Ekonomistov Slovenije za razpošiljanje našega vabila (dr. Neven Borak)
  • FVV za brezplačno oddajanje prostora

Osrednja misel knjige je, da je

  • treba izkušnje iz zagotavljanja transparentnosti v znanosti uporabiti pri zagotavljanju transparentnosti v javnem upravljanju. Skozi stoletja je znanost razvila visoko kulturo transparentnosti, ki se danes vidi na treh področjih: nedvoumnih  rezultatov, preverljivosti postopkov, ki so vodile do rezultata, in razvidnost glede financiranja.
  • Na podlagi teh izkušenj, avtor zagovarja zakonodajne reforme, ki bodo uveljavile transaparentnost javnega upravljanja, ki bo primerljiva z transparentnostjo znanosti.

Zakon o odprtih vladnih podatkih (US Open Government Data Act; 2018):

  • Zahteva, da federalne ustanove objavijo neobčutljive informacije kot odprte podatke, ki so strojno berljivi in lahko dostopni za javnost.
  • Zakonodajalec hoče doseči višjo transparentnost delovanja:
  • Proaktivna objava podatkov tako, da omogoča čim lažjo in širšo uporabo, npr. ne le na zahtevo
  • Upravljanje življenjskega ciklusa podatkov – od zajema, preko hrambe in distribucije, do arhiviranja
  • Promocija uporabe podatkov pri novinarjih, raziskovalcih, v civilni družbi
  • Koordinacija med javnimi ustanovami, nadzor in poročanje Kongresu.

ZDA ne poudarja pa vidika civilnega nadzora. Pomembna vloga strokovnih združenj in civilne družbe pri zagotavljanju transparentnosti v javnem upravljanju, pa tudi v znanosti.

Skratka, ne samo zelo relevantna in aktualna tema, ampak tudi lepo napisana knjiga, zelo berljiva. Tema je obdelana v širokem razponu tem oziroma primerov, vendar jasno strukturno povezanih okoli osrednje teme.

Vprašanja po predstavitvi:

> Ali ne bi mogli včasih reči obratno, da je znanost bolj zaprta kot javno upravljanje, npr. zaradi privatnega sistema lastninskih pravic, ki dostop do informacij pogojuje s plačilom?

> Znanost proizvaja probleme, ki jih kot znanost ne more rešiti. Na primeru epidemije, je znanost nadvladala ‘alternativne resničnosti’? Kako lahko transparentnost znanosti pripomore takrat, ko mora družba reševati nasprotja, ki so podprta z nekompatibilnimi resnicami – na primer v prid cepljenju ali proti? Da imperativ transparerentnosti ne ostane administrativen.

> Ali knjiga upošteva tudi odkrite slabosti sistema znanstvenega publiciranja (npr. lastninske pravice, faktor vpliva, problemi povezani z recenzijami – npr. primer Sokal, recenzije člankov)?

 

Oznake: