Dokument je naravnan preveč deklarativno in normativno (Deklaracije in Zakoni so že podlaga Resolucije, torej tega ni treba ponavljati). Določbe Resolucije so močno posplošene in relativizirane (‘si bo prizadevalo’). Ker gre za razvojni dokument bi morala Resolucija imeti programsko strukturo:

  • ugotovitev problema z analizo stanja in opredelitvijo potreb,
  • opredelitev strateškega in operativnih ciljev,
  • predvidene prednostne aktivnosti in sredstva za uresničevanje Resolucije,
  • načrtovani merljivi učinki prednostnih ukrepov.

Resolucije je kritično pomanjkljiva, ker določa le obveznosti (proračuna) do financiranja programov Ministrstva, ne opredeli pa:

  • kako bodo ta sredstva potrošena in predvsem kako bo zagotovljeno doseganje predvidenih ciljev in učinkov.
  • kako bodo ukrepi prispevali k reševanju prvotno zaznanih izzivov (interventna logika).
  • ker gre za državno Resolucijo, bi bilo potrebno upoštevati tudi medsektorske povezave glede tega, kako drugi resorji lahko prispevajo k doseganju ciljev razvojne pomoči kot tudi obratno, kako razvojno sodelovanje prispeva k doseganju strateških ciljev države in ključnih drugih resorjev. To bi povečalo skladnost med Resolucijo in razvojnim modelom EU in Slovenije, temelječim na ‘Pametni rasti’, torej na presečnem uresničevanju ciljev.

Prelaganja teh odgovorov na naknadno pripravo akcijskega programa nikakor ni primerna, saj mora Resolucija najprej utemeljiti samo sebe, kot logika doseganja ciljev, ne le kot norma in zaveza drugih (proračuna). Opozarjamo, da je Varuh človekovih pravic že v 90-ih letih zavrnil takrat dokaj pogoste prakse (Ministrstva za okolje in prostor), da se kritike neustreznosti veljavnih dokumentov države zavrača z dokumenti, ki šele bodo pripravljeni.

Opis Sistema mednarodnega razvojnega sodelovanja ne vsebuje nič razvojnega, nič ni problematizirano, nakazana ni nobena sprememba in nobena zaveza v povezavi s cilji Resolucije, niti ni samoocene dosedanjih izkušenj in naučenega. S tem je vloga Sistema obravnavana nezadostno in ni na ravni izziva.

Stavek “Upoštevajoč aktualne nacionalne in mednarodne okoliščine se strategijo v obdobju do leta 2030 lahko revidira” je groba ilustracija nekega razumevanja, ki nima nič skupnega z razvojnim in načrtovalskim izzivom Resolucije. Resolucija bi morala določiti ravno nasprotno, da se njene opredelitve redno preverjajo v ne več kot 4-letnih obdobjih in se ustrezno sproti dopolnjujejo. To je imperativ, ki izhaja iz zahteve po kontinuiranem načrtovanju razvojnih procesov.

Določilo v tč 21., da se evalvacije izvajajo ‘periodično‘ je preveč nedoločeno. Glede na dosedanje izkušnje bi bilo bolje, da se predvidi evalvacija vsakega razvojnega financiranja in sintezna evalvacija vseh ukrepov razvojnega sodelovanja na vsaki dve do tri leta, tem bolj, ker se zahteva znatno povečanje proračunskih sredstev za namen razvojnega sodelovanja.

Čeprav nočem z ničemer omalovaževati vzorne prizadevnosti nekaterih posameznic in posameznikov na Ministrstvu pa je določilo, da ‘partnerstvo med državo in drugimi deležniki na nacionalni, regionalni in globalni ravni, vključno z zasebnim sektorjem in s civilno družbo, temelji na načelih univerzalnosti, solidarnosti, sodelovanja in vzajemne odgovornosti…’ ni utemeljena na dosedanjih izkušnjah, zelo daleč smo še od tega. Področje razvojnega sodelovanja je poznano po domačijski naravnanosti, kar se jasno izraža v pogojih, s katerimi Ministrstvo razpisuje svoje razvojne ukrepe – ta praksa MZZ je v nevladnem sektorju že dobro znana.

S stališča programskih usmeritev Slovenskega društva evalvatorjev nasprotujemo prvemu stavku točke 29 v celoti (“Evalvaciji uresničevanja te resolucije bosta izvedeni dvakrat, in sicer leta 2023 in leta 2031“). Določba, da se evalvacija učinkov razvojnega sodelovanja izdela enkrat na sedem let je šokantna, že če izhajamo iz ustaljenih standardov vrednotenja učinkov ukrepov Kohezijske politike EU, ki se izvaja trikrat na sedem let (predhodno vrednotenje, vmesno in naknadno vrednotenje), kar je tudi naš predlog v tem primeru.

Bojan Radej, Ljubljana, 13. Okt 2016

 

 

 

Oznake: