Avtor: Civilna iniciativa Braslovce
Krajanke in krajani opozarjajo na dvomljivost Urbis-ove “Študije variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Šentilj – Koper in mejo z Republiko Avstrijo« (URBIS, d.o.o., september 2007).

Varianta F2 trase hitre ceste na 3. razvojni osi skozi Obcino Braslovce je bila izbrana na podlagi Študije Urbis (2007). Menimo, da študija, kljub temu, da je bila predstavljena javnosti kot visoko strokovno in kakovostno delo, ob natancnem pregledu razkriva vrsto pomanjkljivosti, nedoslednosti in napak. Študija Urbis po našem mnenju nedopustno izkrivlja strokovne ugotovitve in korektne pristope. Ravno podrobni pregled študije Urbis, dodatne informacije recenzij, revidiranj in izjave strokovnjakov potrjujejo, da predlagano traso F2 ni mogoce oceniti kot najboljšo. V uvodu te publikacije navajamo dvajset ugotovitev, ki to potrjujejo:
1. Urbis je s svojo metodo vrednotenja, z zelo vprašljivim ponderiranjem zakril pomembne kriterije za množico nebistvenih.
2. Priporocila Urbanisticnega zavoda so v študiji URBIS – Vrednotenje in primerjava variantnih rešitev nezadostno upoštevana ali celo prezrta.
3. Študija URBIS navaja protislovna stališca glede vplivov na stanovanjska obmocja in povezovanja naselij. Menimo, da zavajajoce vrednoti vplive razlicnih tras ter nepravilno ocenjuje in neutemeljeno pripisuje trasi F2 preveliko število tock.
4. Študija URBIS navaja protislovne ugotovitve o primernosti števila prikljuckov in neustrezno obravnava hierarhijo naselij (povezava veliko – 4(!) obcinskih središc je pomembnejša kot navezava Velenje – Žalec – Celje). Menimo, da nepravilno ocenjevanje pripisuje trasi F2 preveliko število tock.
5. Študija URBIS ponovno navaja protislovje v kriteriju kakovost bivalnega okolja. Cesta, ki preseka (!) naselje Letuš in poteka po robu (!) Malih Braslovc in Pariželj, se hkrati izogiba neposrednemu poteku cez ta naselja. Smo mnenja, da je takšno zavajanje nedopustno.
6. Menimo, da študija URBIS nekonsistentno vrednoti in primerja variante s stališca kakovosti bivalnega okolja. To potrjuje medsebojna primerjava variant. Varianti F2 pripada 5 tock, kljub temu da poteka po sredini doline, mimo in skozi naselja, ob reki, ob pokopališcu in povzroca estetsko degradacijo doline. Za primerjavo pa varianti A1, zaradi trase ob reki, poteku mimo cerkve in pokopališca pripadajo 3 tocke.
7. V kriteriju vrednotenja povezovanja površin za proizvodno dejavnost Študija URBIS pripisuje vecje število tock varianti F2 (prakticno nic proizvodnih obmocij) kot v tekstu bolj ovrednoteni varianti F6, ki bi direktno povezovala obmocja Velenje, Arnovski gozd pri Žalcu in Celje.
8. Menimo, da študija URBIS precenjeno vrednoti potek variante F2, ki v dolinskem delu poteka po najkakovostnejših kmetijskih zemljišcih.
9. Smo mnenja, da študija URBIS neutemeljeno navaja povezljivost vec
centrov in neupraviceno dodeljuje vec tock trasi F2, ceprav druge trase povezujejo vecja središca z vec prebivalci in mocnejšo industrije; te »nagradi« z manj tockami. 10. Študija URBIS neutemeljeno ocenjuje F6 z najnižjim številom tock (2) med vsemi trasami, ceprav najbolje povezuje Velenje, Žalec in Celje. Varianta F2 je ocenjena z maksimalnimi 5. tockami. Ali to predstavlja »dobro povezavo« vecjih urbanih središc?
11. Študija URBIS pri vrednotenju potrebnega casa za gradnjo pripiše trasi F2 5 tock (cas gradnje 24 mesecev), kljub temu, da so na trasi trije predori na geološko zahtevnem obmocju, in trasi F6 enako 5 tock (cas gradnje 24 mesecev), ker nima vecjih objektov.
12. Naše mnenje je, da študija URBIS v vrednotenju zahtevnosti gradnje glede na geološke razmere, neupraviceno podeljuje trasi F2 5 tock, bistveno boljše geološke razmere ob trasi F6 pa oceni s 4. tockami.
13. Študija URBIS v sintezi varstvenega vidika enaci variante trase F, ceprav so te glede na rabo zemljišc, geološke razmere, poselitev in relief zelo razlicne!
14. Študija URBIS v kriteriju podnebne spremembe (zmanjšane emisije toplogrednih plinov) nekonsistentno vrednoti kombinacije tras.
15. Menimo, da študija URBIS v kriteriju kakovost zraka nekonsistentno in neutemeljeno vrednoti posamezne trase.
16. Naše mnenje je, da študija URBIS napacno in brez prave argumentacije ugotavlja, da prebivalstvo ne bo preobremenjeno s hrupom.
17. Študija URBIS ne vrednoti degradacijo krajine v Savinjski dolini.
18. Študija URBIS, ki se sklicuje na Omego Consult, v ekonomskem vrednotenju Promet na obstojecih daljinskih cestah – oceni kombinacijo variant K15 oz. F2 kot sprejemljivo, ceprav ne bi zadošcala prometnim tokovom in bi bilo potrebno zgraditi še eno hitro cesto po trasi F6.
19. Menimo, da študija URBIS, ki se sklicuje na Omega Consult, v ekonomski študiji Promet na mestnih cestah v Velenju, neupraviceno favorizira celotno traso K15 (oz. F2), ceprav ima na promet v Velenju vpliv le preko navezovalnih cest, ki prakticno nimajo vpliva na celoten potek hitre ceste in jih je bistveno laže vmešcati v prostor.
20. Smo mnenja, da študija URBIS v nekaterih delih izracuna ne upošteva: (i) velikih dodatnih stroškov, ki bodo nastali zaradi zahtevnosti gradnje, ter (ii) • stroške štiripasovnice Velenje Arja vas, ki bi kljub zgrajeni HC po trasi F2 morala biti izgrajena zaradi hitre povezave dveh velikih industrijskih centrov. (Vir: Analiza študije variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve za gradnjo državne ceste med avtocesto a1 Šentilj Koper in mejo z Avstrijo s pripombami in ugotovitvami obcanov, strokovnjakov, recenzorjev in revidentov in s primerjalnim vrednotenjem variant)
Nadaljevanje glej tukaj (julij 2010)