Delovni zvezek, let. 6, št. 3 (avgust 2013), 31 str. (Radej B.).

Povzetek: “Družba je postala kompleksna, kar pomeni, da obstaja več enako veljavnih resnic o skupnih zadevah, ki pa so medsebojno v sporu. Zato je treba tudi vrednotenje učinkov politik zasnovati s podlag nesomernih vednosti, to pa ogrozi možnosti sinteze. Prispevek rešuje s tem povezan agregacijski problem tako, da najprej odpravi skrajno zastavitev (razlikovanje med strogo somernimi in strogo nesomernimi kategorijami vrednotenja), ki je veljavna le za načelne zadeve. Družbeno življenje pa je praktično, odvija se tudi nenačelno, zato je primernejše razlikovanje med šibko somernostjo in šibko nesomernostjo družbenih pojavov. S tem se povrne možnost agregiranja, a zahteva spremembo sinteznega algoritma iz linearnega v »sredinsko presečnega«. Mikroskopske sestavine se lahko agregirajo v makroskopsko šele v dvodelnem postopku delne agregacije in korelativne sinteze. Postopek sredinske sinteze je preizkušen na konkretnem primeru vrednotenja trajnostnih učinkov Regionalnega programa Pomurja po treh alternativnih pristopih: neagregirano, popolnoma agregirano in delno agregirano. Sredinski postopek lepo pokaže razliko med evolucijsko in kompleksno zasnovano metodologijo družbenega raziskovanja.”