Trinajst let je minilo, odkar je Slovenija opravila evalvacija postopkov ocenjevanja kohezijskih projektov (http://www.eu-skladi.si/kohezija-do-2013/ostalo/studije-in-vrednotenje2004-2007/4_Porocilo_2004-2006_SVLR.zip). Povsem se nam zdi neprimerno in neverodostojno, če organi, ki ocenjujejo druge, niso pripravljeni eksterno in neodvisno zahtevati ocene svojega dela…

…s stališča relevantnosti, uspešnosti, učinkovitosti in horizontalnih prispevkov glede na cilje kohezijske politike. Ne moremo razumeti, zakaj bi evalvacijske dejavnosti in pristojnosti vladnih ustanov bile izvzete iz možnosti, da so evalvacijsko ocenjene. Ravno tisti, ki se v javni upravi največ ukvarjajo z vrednotenjem kakovosti in učinkov (projektov, programov) bodo najbolje vedeli, da so kakovostne zunanje evalvacije kar se da konstruktiven in ne stresen pripomoček za celostne izboljšave v javnem upravljanju.

Razen tega nikakor ni mogoče še naprej tolerirati nekaterih izrazito negativnih praks, ki se ohranjajo ali na novo inovirajo pri izbiri izločitvenih kriterijev JR in izbiri meril ocenjevanja projektov – omejujemo se na področje naročanja evalvacijskih študij. Na razpisih zaznavamo primere grobih kršitev osnovnih evalvacijskih standardov kot tudi pozitivnega duha ZJN v zvezi z zagotavljanjem prostega dostopa in uporabo sorazmernih kriterijev in meril izbire ponudnikov (nekatere očitne slabe rešitve so omenjene tukaj: https://www.sdeval.si/2-uncategorised/654-prosojnice-s-predstavitve-vrednotenja-sistema-ocenjevanja-projektov-na-hrvaskem) Neposredna posledica nespoštovanja minimalnih strokovnih standardov in standardov, ki zagotavljajo nepristranost, je slabša kakovost evalvacijskih študij.

Posredne posledice so še hujše. Pristranski način izbire izvajalcev evalvacijskih študij ima uničevalen učinek na možnost vzpostavitve avtohtonega trga evalvatorjev v Sloveniji in je posebej zatiralen za možnosti uveljavljanja novih evalvatorjev in tako za širjenje baze kompetenc za izvajanje evalvacijskih storitev. Večino evalvacij danes opravijo izvajalci, ki niso evalvatorji, ampak delujejo na področju revizij, raziskovanja, vodenja projektov ali svetovanja. Dokler se ne razvije avtohtona in samo vzdržujoča evalvacijska kapaciteta v Sloveniji, toliko časa ni mogoče oblikovati slovenskih standardov, akreditacijskih pravil, certifikacijskih postopkov, ki pa so nujen pogoj za oblikovanje visokih osnovnih poklicnih standardov, ki bodo šele zagotavljali opravljanje evalvacij v Sloveniji na najvišji kakovostni ravni.

Slovensko društvo evalvatorjev zato predlaga, da Vlada v načrt vrednotenj za leto 2020 uvrsti vrednotenje načina izbire in ocenjevanja projektnih predlogov vsaj za ukrepe izvajanja kohezijske politike v Sloveniji z namenom identifikacije dobrih praks in kroničnih problemov za izboljšane izbirnih in ocenjevalnih postopkov.

V Ljubjani, 8. VII 2019