Krčenje razvojnih sredstev v prihodnjem sedemletnem programskem obdobju – doma zaradi globoke krize vladanja in odsotne vizije vodenja, v tujini zaradi znižanja proračuna strukturnih skladov EU zaradi erozije evropske solidarnosti – napoveduje, da bo treba v prihodnje vsak evro obrniti trikrat preden ga vložimo.

Sredstev ne moremo več trošiti za namene, ki jih kabinetno po občutku opredelijo vlade od zgoraj navzdol kakor doslej, ampak obratno, smer razvoja naj veliko bolj določajo tisti, ki so jim učinki razvoja prvenstveno namenjeni. Vse več je takih družbenih zadev, ki jih lahko rešujejo edino neposredno vpleteni. Razvojna sredstva še naprej pritekajo od zgoraj, nameni in načini porabe pa se bolj in bolj določijo od spodaj navzgor.