V viharnih vstajniških časih je za protagoniste po naravi stvari najtežje ohraniti trezno glavo. Zato je to verjetno usodnega pomena. Prevratne ideje je treba nekako zasidrati v obstoječih razmerah, ki so jih porodile in jih hranijo. To je edini način, na katerega se bo družbena preobrazba lahko še naprej odvijala spontano.

Konkretno gre za to, kako široko razviti zahteve, da bodo še ostale v okviru teženj zgodovinskega trenutka, ne pa veliko dlje, kjer so možne masovne stranske žrtve. S tem bi bila vstaja takoj ugrabljena, ker bi dosegla zgolj zamenjavo načina na katerega je večina podvržena ideologiji manjšine. Tako se je dogajalo v večini 20. stoletja, ko so partije ugrabljale socialistične revolucije.