SDE je civilna platforma neodvisnih strokovnjakov in strokovnjakinj s širokim profilom za doseganje sinergijskih ucinkov vrednotenja za trajnostni napredek skupnosti.
Spletni portal Cordis je danes opozoril na objavo članka, ki predstavlja rezultate študije ADAM (‘Adaptation and mitigation strategies: support European climate policy‘; FP6). Opravili so obširen pregled praks vrednotenja učinkov politik na področju podnebnih sprememb in med drugim ugotovili:
1. V Evropi se poraja nova kultura vrednotenja; število študij se je v obdobju 2000 do 2005 povečalo za osemkrat. Evalvacije so zlasti prepoznane kot »absolutno bistvene« pri preciziranju (fine tuning) vladnih politik.
2. Malo dokazov pa je na voljo, ki bi kazali, da vrednotenje vpliva na uspeh politik.
– Večina od skoraj obravnavanih 260 študij je preozkih in premalo vključuje druge udeležence, razen političnih.
– Več kot 80% študij ni kritičnih, predvsem ne proučijo ustreznosti strateških usmeritev.
– Večino pozornosti namenjajo le preverjanju uspešnosti in učinkovitosti politik, vidik ustreznosti in relevantnosti politik pa je močno zapostavljen.
– Večina evalvacij je drobnjakarskih, orodja ki jih uporabljajo so primitivna in nesistematično uporabljena. Zlasti je opazno podcenjevanje kompleksnih problemov vrednotenja in nezmožnost obravnave kompleksnih zadev na kompleksen način.
– Večina proučenih evalvacijskih študij ni bila naročena s strani nosilcev politik, ampak izvedena, ker so to hoteli tisti, na katere bodo politike vplivale. Nenaročene študije so bistveno bolj kritične kot naročene študije s strani nosilcev politik. V političnem okolju so bolj kritične tiste evalvacije, ki jih naročijo parlamentarci, najmanj pa tiste, ki jih naročijo vladni nosilci politik.
3. Za odpravo zgornjih slabosti je bistvenega pomena naraščajoči pritisk na odločevalce predvsem v vladi, z zahtevo, naj zmanjšajo naraščajoči razkorak med svojimi deklaracijami in realizacijo v praksi. Ocenjujejo, da se bodo vodilni temu pritisku še naprej upirali in se izogibali svojim nalogam.