Računsko sodišče: Stroški kontrol pri črpanju evropskih sredstev

Avtor Bojan Radej / 28. aprila, 2011

Povzetek revizijskega poročila Stroški kontrol pri črpanju evropskih sredstev (Ljubljana, 26. aprila 2011)
Republika Slovenija je kot država članica Evropske unije v programskem obdobju od leta 2007 do leta 2013 upravičena do 4.205.304.956 evrov sredstev evropske kohezijske politike. Za pridobitev teh sredstev morajo država članica in njeni organi izvesti vrsto kontrolnih aktivnosti (mednje spada tudi predhodno vrednotenje, op. SDE). V Evropski uniji že več let poteka razprava o tem, ali ni teh aktivnosti preveč ter kakšno bi bilo primerno ravnovesje med stroški in koristmi kontrol. Vrhovne revizijske institucije Evropske unije so se zato v okviru Delovne skupine za strukturne sklade odločile izvesti revizijo, s katero bi ocenile, koliko znašajo stroški kontrol. Revizija je tako del mednarodne revizije z naslovom Stroški kontrol, pri kateri je sodelovalo 12 vrhovnih revizijskih institucij držav članic Evropske unije. Sodelujoče vrhovne revizijske institucije bodo izdale vsaka svoje revizijsko poročilo in na podlagi teh ugotovitev bo pripravljeno skupno poročilo Delovne skupine za strukturne sklade.
Vse vrhovne revizijske institucije so stroške kontrol za programsko obdobje od leta 2007 do leta 2013 ocenjevale po enotni metodologiji, in sicer na podlagi dveh metod, metode stroškovnih mest in metode stroškovnih nosilcev. Poleg ocene stroškov je revizija vsebovala tudi presojo, ali je sistem kontrol vzpostavljen tako, da povzroča čim manjše stroške.
V Republiki Sloveniji je bila izvedena revizija dveh operativnih programov, Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov, ki se financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, in Operativnega programa razvoja človeških virov, ki se financira iz Evropskega socialnega sklada. Računsko sodišče je stroške kontrol ocenjevalo pri vseh v sistem vključenih institucijah. Revidiranci so bili Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko kot organ upravljanja za evropsko kohezijsko politiko, Ministrstvo za finance kot organ za potrjevanje, Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna kot revizijski organ ter še osem ministrstev, ki opravljajo naloge posredniških teles, in sicer Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za pravosodje. Vključene institucije v večini primerov niso evidentirale porabljenega časa za posamezne kontrolne aktivnosti, zato so podatki temeljili na njihovih ocenah.
Računsko sodišče je ocenjevalo stroške kontrol za obdobje od leta 2007 do konca leta 2009, v revizijo pa je vključilo tudi nekatere stroške, ki so nastali že pred letom 2007 in so se nanašali na programsko obdobje od leta 2007 do leta 2013. Po prvi metodi je ocenilo, da so stroški kontrolnih aktivnosti do konca leta 2009 za Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov znašali 8.549.000 evrov, po drugi metodi pa 6.983.692 evrov. Za Operativni program razvoja človeških virov so po prvi metodi nastali stroški znašali 7.591.345 evrov, po drugi metodi pa 6.460.085 evrov. Računsko sodišče je znesek ocenjenih že nastalih stroškov primerjalo z različnimi finančnimi kategorijami. Tako na primer primerjava pri Operativnem programu krepitve regionalnih razvojnih potencialov kaže, da znašajo stroški kontrol tri cente za vsak prejeti evro iz evropskega proračuna oziroma skoraj dva centa za vsak izplačani evro upravičencu. Pri Operativnem programu razvoja človeških virov sta zneska še nekoliko višja in v obeh primerih znašata približno devet centov. Stroške, ocenjene po metodi stroškovnih nosilcev, je računsko sodišče uporabilo tudi pri oceni stroškov za celotno programsko obdobje. Ocenilo je, da če se bodo aktivnosti tudi v prihodnjih letih odvijale kot doslej in bo Republika Slovenija porabila vse pravice porabe v evropskem proračunu, bodo stroški kontrol v celotnem programskem obdobju za Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov znašali najmanj en odstotek vseh izdatkov za ta operativni program, za Operativni program razvoja človeških virov pa najmanj 4,7 odstotka vseh izdatkov.
Poleg tega je računsko sodišče preverjalo, ali bi bili lahko stroški ob učinkoviteje vzpostavljenem sistemu manjši. Ugotovilo je, da so zaradi nepotrebnih podvajanj izvajanja po vsebini podobnih aktivnosti stroški v nekaterih primerih večji, kot bi lahko bili. Nekatera podvajanja izhajajo že iz evropskih predpisov, večina pa izvira iz načina implementacije teh predpisov v način izvajanja v Republiki Sloveniji. Tako se na primer nekatere kontrolne aktivnosti, ki jih predvidevajo evropski predpisi, v Republiki Sloveniji že izvajajo. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 pa ne omogoča, da bi se te aktivnosti priznale kot kontrolne aktivnosti, izvedene v skladu z evropskimi predpisi, zato so bile vzpostavljene dodatne kontrolne aktivnosti, čeprav v skladu z evropskimi predpisi to ne bi bilo potrebno.
Evropski predpisi omogočajo, da države članice Evropske unije največ štiri odstotke dodeljenih sredstev kohezijske politike porabijo za ukrepe tehnične pomoči, ki vsebujejo tudi kontrolne aktivnosti. Republika Slovenija se je v okviru operativnih programov dogovorila, da za ukrepe tehnične pomoči nameni manj sredstev, kot bi jih lahko. Ocenjeni stroški kontrol pa so pri Operativnem programu razvoja človeških virov celo višji od najvišjega možnega zneska tehnične pomoči, za katerega bi se Republika Slovenija lahko dogovorila v okviru tega operativnega programa.
Računsko sodišče je vsem vključenim institucijam priporočilo, naj spremljajo porabo časa in s tem povezane stroške ter pri oblikovanju nalog upoštevajo tudi stroškovni vidik. Poleg tega je podalo tudi nekaj priporočil za učinkovitejše delovanje, pri katerem ne bi prihajalo do podvajanj izvajanja po vsebini podobnih kontrolnih aktivnosti.

Vir: Računsko sodišče. Celotno poročilo tukaj.

Oznake: slo