5. letno srečanje mreže NESE (Network of Evaluation Societies in Europe) je bilo letos v Trentu, Italija, med 13-14. aprilom 2011
Dnevni red srečanja je naveden v prilogi. Srečanja so se udeležila društva iz Nemčije, Italije, Francije, Španije, Velike Britanije, Slovaške, Češke, Romunije, Finske in Slovenije (Bojan Radej). V primerjavi s srečanjem v Pragi ni bilo udeležencev iz Švice, Poljske in iz Portugalske.
Glavni dosežki srečanja – po mojem videnju, splošen zapisnik bo pripravljen v maju:
a. Zapisnik s prejšnjega srečanja se sprejme s predlogi, ki jih je podala SDE, drugi niso imeli pripomb. EES je bil kritiziran s strani SDE, ker je za pripravo zapisnika srečanja iz Prage potreboval pol leta. Dogovorjeno je bilo, da se to ne sme več ponoviti, tako da uradni zapisnik letos lahko pričakujemo v enem mesecu po zaključku sestanka.
Pripombe SDE na zapisnik so imele nalogo osvežiti dogajanje na prejšnjem sestanku v Pragi, ko je bila sprejeta »Mission statement« kljub nasprotovanju SDE (pri glasovanju smo se vzdržali) – razlog nasprotovanja je bil, da pripomba SDE o nejasnem statusu EES ni bila upoštevana (šlo je zlasti za nasprotovanje poskusu, da bi EES zavzel parternalističen odnos do NESE); upoštevan je bil le predlog SDE, da NESE opredelimo kot neodvisno in samoupravno skupnost.
b. Vodenje NESE je prešlo iz rok nemškega v roke italijanskega društva. Naslednje redno letno srečanje NESE bo oktobra 2012 v Helsinkih, ob robu letne konference evalvatorjev, ki jo organizira EES. Ker bo to pomenilo dokajšnji odmik od načrta, da bi se srečevali v letni dinamiki, bo verjetno v vmesnem obdobju vsaj eno srečanje NESE v Bruslju v okviru tedna odprtih vrat komisije EU.
c. Sprejet je bil predlog nemškega društva, ki ga v SDE močno podpiramo, da NESE v okviru EES oblikuje svoj sekretariat in ne deluje več v okviru sekretariata EES. Sprememba je simbolna, saj bo vse isto kot doslej, le da bodo naloge, izvedene za potrebe NESE nominalno ločena od EES.
č. Na osnovi predloga SDE, podanega na 4. srečanju NESE v Pragi, je bil na 5. srečanju pripravljen osnutek programa dela NESE za naslednji dve leti. O tem več v nadaljevanju in kasneje, ko bo usklajen uradni zapisnik s 5. srečanja NESE.
d. Na pobudo SDE in v sodelovanju z UKES (VB) je bilo odločeno, da se pripravi nov logotip NESE, ki je sedaj narejen tako, kot da je NESE le oddelek EES.
e. Članice mreže NESE, vključno z EES so bila spodbujene, da na svojih letnih srečanjih (na katerih ponavadi združijo občni zbor in letno strokovno konferenco) predvidijo tudi mednarodno sekcijo, ki poteka v angleščini in se za udeležbo na njej ne zahteva plačilo kotizacije. Namen tega je predvsem spodbuditi povezave med nacionalnimi društvi.
f. Na predlog SDE so se sodelujoči na sestanku dogovorili o začetku izdajanja četrtletnih novic evropskih evalvacijskih skupnosti v angleščini. Lansiranje novic naj bi bila vsaj na začetku ena glavnih nalog NESE po letnem programu dela. Prve novice bo pripravila Italija, naslednjič pa katera druga nacionalna organizacija.
Italijanskemu in nemškemu društvu smo dali pobudo, da zasnujemo bilateralne dejavnosti. Italijani so bili za, da se dobimo enkrat letos v Trstu, Nemci pa nas zaenkrat vabijo na njihovo letno konferenco v Linzu.
Vtisi s srečanja
Splošen vtis ni drugačen od lanskega: evropska evalvatorska društva so na moč različna in če obstaja kakšen skupni imenovalec med njimi, potem je to vprašanje, kako naprej, kako se izviti iz primeža »paradigmatske krize vrednotenja«, povezane s kompleksnostjo problema javnega upravljanja in vrednotenja njegovih dosežkov. A razlike med društvi v tem, na kateri ravni dojemajo današnjo slepo ulico vrednotenja, so dokaj globoke.
Po izkušnjah, delavnosti in znanju izstopajo Nemčija, VB in Francija, vendar vse tri poročajo o težavah, povezanih s slabimi sistemskimi razmerami na področju vrednotenja in nizke stopnje institucionaliziranosti vrednotenja. Kompleksnost postaja v vrednotenju »tema« in posledica je, da bo v programu dela NESE posebna pozornost posvečena vprašanju, kakšno vrednotenje potrebujemo, da bo kos kompleksnosti svojega izziva. Takšna usmeritev gre zelo na roko SDE, ki si od nastanka najbolj prizadeva ravno v tej smeri.
Vse tri največje evalvatorske skupnosti so organizacijsko globoko razdelane: v začetku po regionalnem principu, zdaj omenjajo težnje k sektorski reorganizaciji njihovega dela – po sektorjih vrednotenja: šolstvo, zdravje, regije…; pojavljajo pa se tudi pobude, da bi se organizirali tematsko (po tematskih problematikah vrednotenja politik). Velika Britanija izstopa po tem, da skuša poseči v temeljne probleme vrednotenja, medtem ko Nemčija in Francija, zdi se, bolj težita k temu, da sedanje prakse vrednotenja dodelata predvsem na izvedbeni ravni. Pri tem britanska prizadevanja nedvomno utirajo nove poti, kot že v preteklih desetletjih (po tej poti vse bolj stopajo tudi nizozemsko, švicarsko in švedsko društvo). Čeprav imamo razloge, da smo previdni do anglosaških inovacij, ker so kulturno preveč specifične in vezane na drugačen koncept družbe kot na evropskem kontinentu, pa je dokaj razvidno, da se ravno Britanci najbolj ozirajo onkraj standardno zarisanih meja današnjih evalvatorskih praks. Hkrati je razvidno, da prav daleč s tem ne morejo priti, ker so ujetniki svojega individualističnega načina razmišljanja, saj je vrednotenje politik vendar vpeto v kolektivno mentaliteto družbe in bi za preseganje sedanjih blokad vrednotenja politik v Evropi potrebovali paradigmatski obrat od individualističnih pristopov k pristopom, ki znajo »razmišljati kolektivno«, se pravi od mentalitete enostavnosti k mentaliteti kompleksnosti.
Predstavniki na sestanku udeleženih društev iz srednje in vzhodne Evrope dajejo na moč žalostno podobo stanja vrednotenja v njihovih okoljih. Po moji oceni je stanje še slabše kot v Sloveniji, čeprav v Sloveniji naletimo na praktično vse težave o katerih poročajo že oni. Na Slovaškem vrednotenja politik kot kaže še niso vzeli povsem zares, kar pomeni, da so študije opravljene formalistično, če sploh so, saj zakonske obveznosti zanje ni. Rezultati evalvacijskih študije večinoma sploh niso javno objavljeni. V Romuniji poročajo o praksi manipuliranja rezultatov študij, pri čemer pritisk na evalvatorje ni zgolj pogost ampak tudi dokaj odkrit s pogojevanjem zadnjih tranš izplačil izvajalcem. V teh državah društva delujejo večinoma v povezavi s črpanjem evropskih in drugih sredstev za projekte, kar pomeni, da svoje delo usmerjajo kampanjsko po razpisih, ne po potrebah sektorja, kot so izražene v njihovem okolju. Kot enega glavnih problemov pri svojem delu omenjajo pomanjkanje denarja, zanje očitno volontersko delo in lastna inovativnost ni posebej razširjena praksa. Njihova aspiracija je kot kaže še vedno postati čim bolj primerljiv z zahodom, tako da se zdi, da njihove dejavnosti niso dobro zasidrane v konkretnih razmerah v svojih okoljih. Slovaki in Čehi imajo v svojem društvu relativno manj članov kot Slovenija – prvi deset, drugi 20 članov – torej je »intenzivnost članstva« v Sloveniji glede na število prebivalcev dvakrat višja.
Vmesna skupina društev med največjimi zahodnimi društvi in vzhodnoevropskimi miniaturami so Italija, Španija, Finska, če omenimo le prisotne na sestanku. Vmesna skupina deluje prizadevno, imajo dokaj dobre interakcije z državo, vsebinsko gledano pa se zdijo izgubljene. Italija na primer že 3 leta razvija svoj register evalvatorjev (s funkcijo, ki bi jo pri nas radi zaupali zbornici evalvatorjev), pri tem pa so odkrili vse možne komplikacije, ki tako enostavno nalogo delajo bodisi neizvedljivo, bodisi nesmiselno. Sestaviti je bilo mogoče le register, ki v praksi ne pomeni praktično nič od tistega, zaradi česar so se naloge sploh lotili. Za ta društva ostajajo letne konference njihov ključni dogodek in ključna aktivnost.
Slovenski prispevek na srečanju je bil dokajšen. SDE je po udeležbi na dveh srečanjih NESE nedvomno prepoznano kot specifično društvo v EU okviru. Prepoznan je tudi razlog za opozicijsko držo SDE v NESE. Razvidno je, da SDE deluje avtonomno, da to avtonomijo gradi na neodvisnosti od miselnih vzorcev Zahoda, spodbud države ter velikih sorodnih organizacij v EU, zlasti pa od EES. To se potrjuje s tem, da je SDE aktiven pri iskanju rešitev za nekatere probleme, ki so skupni vsem evalvatorjem (evalvacijska paradigma kompleksnosti, sinteza rezultatov vrednotenja in več-nivojsko vrednotenje, sredinsko pozicioniranje društva med trgom in naročniki vrednotenja). V tem okviru je bilo dogovorjeno, da SDE skupnosti NESE predstavi svoje delo in dosežke na področju kompleksnosti vrednotenja in pokaže, kako bi lahko pomen vrednotenja povečali tako, da bi ga naredili relevantnega za strateško vodstvo organizacij, ki evalvacijske študije naročajo.
Možnosti za razvoj aktivnejšega sodelovanja z Vzhodno in Srednjeevropskimi društvi je po trenutni oceni majhno, zaradi njihovega zaostajanja pri razvoju lokalno specifičnih praks vrednotenja, pogojenega s še težavnejšimi razmerami vrednotenja pri njih. V tem pogledu bo v prihodnje smiselno iskati akcijske povezave predvsem z Zahodom na specifičnih vprašanjih vrednotenja. Italijani so za to zainteresirani, Nemčija in Avstrija tudi in to je za začetek dovolj. Ni toliko težava v tem kaj lahko mi ponudimo njim kot to, kaj od tega, kar počno oni je aplikativno zanimivo za nas, saj so razmere v katerih delamo, že zaradi razlike v velikosti, zelo različne. Z italijanskim predsednikom društva sva govorila, da bi še letos organizirali srečanje obeh društev nekje ob meji, morda v Trstu. Nemško in avstrijsko društvo nas vabita na njihovo letno konferenco v Linz, kjer bi se posvetili tudi iskanju področij sodelovanja med nami.
Poročilo pripravil Bojan Radej, V Ljubljani, 15. april 2011
Priloga: Dnevni red srečanja
13th April 2011
2,00 PM Greetings and welcome
2,15 PM Approval of last nese meeting minutes (Prague October 2010)
2,30 PM Round table: news from national societies
3,30 PM Presentations (3) and open debate: exchange of practices and experiences on standards and ethics
6,00 PM Adjournment of meeting
8,00 PM Joint dinner
14th April 2011
9,30 – 12,00 AM Going into details of future activities and workplan 2011/2012
a) Getting politicians involved
b) Engaging in key issues with EU institutions
c) Glossary
d) Running a society
12,00-12,30 PM Wrap up, conclusions and closing of the meeting