Okrogla miza SDE: »Ciljno usmerjen državni proracun: med obeti in možnostmi«, 23. oktober 2009, od 13h-15,30h, Center za razvoj financ (Ministrstvo za finance) – Porocilo

Slovensko društvo evalvatorjev (SDE) je 23. oktobra 2009 organiziralo okroglo mizo o pripravi ciljno usmerjenega proracuna (CUP) Slovenije 2010-2011. Predpogoj za izdelavo CUP je vrednotenje uspešnosti vladnih programov. Okrogla miza se je s stališca izkušenj Slovenije in držav OECD posvetila preseku težav, ki nastajajo med vrednotenjem programov in pripravo proracuna. Pregled izkušenj v državah OECD prica, da so dejanske koristi priprave CUP lahko velike, vendar zaostajajo za pricakovanji in potrebami. Priprava CUP zahteva znaten sistemski napor, ki pa daje razmeroma majhne makro-sistemske ucinke.
Vabljeni uvodnicarji k okrogli mizi so bili:
1. mag. Alenka Bratušek, Ministrstvo za finance, generalna direktorica Direktorata za proracun, ki bo predstavila novosti s stališca priprave državnega proracuna,
2. mag. Bojan Suvorov, namestnik direktorja Službe vlade za razvoj in evropske zadeve s stališca izkušenj pri vrednotenju vladnih programov in
3. mag. Bojan Radej, SDE, ki je okroglo mizo moderiral in poleg tega predstavil izkušnje držav OECD.
Okroglo mizo je gostilo Ministrstvo za finance oz. Center za razvoj financ. Kolikor je znano SDE, je to ena redkih, ce ne edina predstavitev CUP, ki se ne tice formalnega postopka sprejemanja proracuna.
Na okroglo mizo se je prijavilo 47 oseb (gl. spodaj priloženi seznam), udeležilo pa se je je 38 oseb. V zadnjem trenutku je zaradi višje sile sodelovanje odpovedalo osem prijavljenih, med njimi tudi namestnik direktorja Službe vlade za razvoj in evropske zadeve.
Moderator se je na zacetku v imenu SDE zahvalil Ministrstvu za finance, zlasti generalnemu sekretarju mag. Pretnarju in direktorici direktorata za proracun in Centru za razvoj financ za aktivno podporo izvedbi dogodka.
Po kratki predstavitvi SDE je besedo prevzela mag. Bratušek in razložila novosti v pripravi proracuna Slovenije za leti 2010-2011. Poudarila je, da novi proracun ni prvic pripravljen v povezavi z vrednotenjem uspešnosti uresnicevanja vladnih programov, cetudi je res, da je letos ta namera stopila precej bolj v ospredje. Kljucna za pripravo proracuna je bila uvedba nove, razvojne klasifikacije javnofinancnih izdatkov, ki je cetrta v nizu klasifikacij, ki se upoštevajo pri pripravi proracuna (institucionalna, programska, ekonomska). Pri tem je prišlo do dokajšnjega prekrivanja med programsko in razvojno klasifikacijo, ki v prihodnje navaja k poenostavitvi z združitvijo obeh. Rezultat prizadevanj za pripravo CUP je 300 matrik logicnega okvira, po katerem so razvojne vsebine vladnih programov enovito obdelane (opis aktivnosti, izložkov, namena in cilja vsakega projekta). Zacetna namera je bila, da se vsi programi evalviranjo po posebnem modelu, ki ga je pripravila Služba vlade za razvoj in evropske zadeve (SVREZ). Zaradi težav, ki so se pojavile pri evalvaciji matrik s predloženim modelom, in so se v veliki meri pojavile v povezavi s pomanjkanjem casa in usposobljenosti na nižjih ravneh upravne hierarhije, ta cilj letos ni bil zadovoljivo izpolnjen.
Kljucna težava pri pripravi ciljno usmerjenega proracuna je bil kratek cas, ki je bil na voljo za pripravo kazalnikov, na podlagi katerih bi se proracun povezal z uspešnostjo uresnicevanja razvojnih programov. Koncni rezultat ambicije priprave ciljno usmerjenega proracuna je, da je letos proracun predstavljen v štirih delih (treh konvencionalnih plus razvojni), pri cemer cetrti, razvojni (ciljno usmerjeni) del v nadaljnjih postopkih usklajevanja služi le kot informativno gradivo, s katerim se poslanci zgolj seznanijo.
Po predstavitvi mag. Bratušek se je razvila razprava (prvi del). Nato je bil predstavljen prispevek drugega uvodnicarja (Radej, SDE), ki je predstavil rezultate primerjave izkušenj držav OECD pri pripravi CUP. V glavnem je povzel poudarke, ki so bili podani v gradivu za okroglo mizo (delovni zvezek SDE 5/2009, glej spodaj). Po drugi predstavitvi se je razprava nadaljevala. V razpravi so poleg uvodnicarjev sodelovali še: mag. Logar, dr. Mitar, mag. Pretnar, dr. Aristovnik, g. Hren, go. Buda, g. Zupan, mag. Vraber, g. Cvelbar in mag. Režek. Pisno so svoje razprave posredovali trije razpravljavci: dr. Mitar, g. Hren in mag. Režek.
G. Hren: »V sistem priprave proracuna je potrebno vkljuciti tudi obvladovanje tveganj. Predlagatelj posamezne proracunske postavke oz. zadeve bi moral pri pripravi proracuna v obrazložitvah opisati, katera so tveganja za morebitno neuresnicitev nacrtovanega, kakšne ukrepe bodo vzpostavili za obvladovanje tveganj in kakšne so financne posledice morebitih odstopanj od nacrtovanih stanj (v okviru posamezne proracunske postavke in kot vpliv na druge proracunske postavke državnega proracuna RS)«.
Mag. Režek: »Javni uslužbenci preveckrat niso najbolj motivirani, ker se ne zmorejo poosebiti s cilji institucije in s svojo vlogo pri njihovem doseganju. Velikokrat tudi zato, ker jim cilji in njihova vloga pri njihovem doseganju niso jasni in predstavljeni. Rešitev ni v ‘prisili’ (kot so nekateri razpravljavci predlagali) ampak v ukvarjanju vodstvenih in vodilnih delavcev z motivacijo javnih uslužbencev. A ta ni predvsem v materialnem nagrajevanju, pac pa v tem, da se uslužbenci zavedajo, da sami prispevajo k uspešnosti in ugledu institucije. Vsak si namrec želi, da bi delal v uspešni in ugledni instituciji in je pripravljen k temu tudi prispevati. S tem se v bistvu krog zapre; ce so jasni cilji (in tudi kazalci) institucije (od na primer priprave Ciljno usmerjenega proracuna) je možno te cilje in kazalce razgrajevati in spušcati na organizacijske enote in javne uslužbence. In naj se navežem še na razpravo o letošnjem postopku priprave Ciljno usmerjenega proracuna: letošnji proces priprave CUP je bil prevec ‘blitz krieg‘ pristop, vsaj na podministrski ravni. Ni bilo mogoce horizontalno povezati podrocij. Je pa to izkušnja za nadaljevanje in je treba za postopke priprave CUP in horizontalna usklajevanja zagotoviti primerno dovolj casa. Zelo podpiram pristop povezanosti programov in sinergij, ki ga zagovarja Slovensko društvo evalvatorjev, podpiram in predlagam, da ga razdelamo in uveljavimo.«
Dr. Mitar: »Moja glavna pripomba pri pripravi Ciljno usmerjenega proracuna (in vrednotenju ucinkov) je, da je potrebno upoštevati ne samo “povprecne” ucinke (raven in rast BDP), ampak tudi porazdelitev ucinkov med regije in med socio-demografske (starejši, mlajši) in družbenoekonomske kategorije (delavci, intelektualci, uradniki, zasebniki ipd.). Nekateri ukrepi (programi) lahko pripomorejo ne samo k razvoju, ampak tudi k nesorazmernem povecanju družbene neenakosti nekaterih družbenih skupin (regij, slojev), tudi v casu napredka se lahko zgodi, da lahko pride do relativnega in celo absolutnega zaostajanja nekaterih (regij in slojev), kajti neoliberalna predpostavka, da gospodarski razvoj (t.i. plima) dvigne vse colne (velike in male) enako, ne drži mehanicno. Zaradi tega je poleg aritmeticne sredine kot kazalca “povprecja” potrebno v zbiranju in izkazovanju podatkov uporabiti tudi kazalce variacije (npr. standardni odklon). Poleg tega sem predlagam, da bi pregledali 16 podrocij proracuna v smeri “bottom up“, tj. pregledati vsako podrocje posebej, nato poskusiti pripraviti sintezo.«
Sodelujoci na okrogli mizi smo v zakljucnem delu srecanja povzeli svoje ugotovitve in usmeritve za delovanje v prihodnje. Prevladovalo je zavzemanje za to, da se pridobljene izkušnje pri pripravi CUP in težave, s katerimi so se pripravljavci in pripravljavke soocili nemudoma zacnejo obravnavati z namenom izboljšanja podlag za CUP, ki se za naslednje leto zacne pripravljati aprila 2010.
Glede na težave dolocanja enoznacnih ciljev vladnih programov bi bilo potrebno izvesti izobraževanje za operativno raven vladnih služb, da se ta del podlag do naslednjega leta izboljša. Izobraževanje bi morali zaupati mednarodnim in domacim ekspertom. Izboljšati je treba sistem racunovodstva za potrebe priprave CUP (na primer problematika projektnega racunovodstva, ki racunovodstvo programov poveže z racunovodstvom za proracunske potrebe). Smotrno bi bilo izbrati in kot študijo primera obdelati proracun enega ministrstva (politike), ki bi kot vzor oz. primer dobre prakse lahko služil drugim. Potrebna je posebej usmerjena podpora v metodološkem smislu SVREZ in koordinativnim skupinam, ki so pripravljale letošnji CUP.
Porocilo pripravil Bojan Radej, SDE
Gradivo za okroglo mizo:
Seznam prijavljenih na okroglo mizo
  • Al-Mansour dr. Fouad, Institut Jožef Stefan, Ceneter za energetsko ucinkovitost
  • Antonic mag. Maja, Nacelnica Upravne enote Radovljica
  • Aristovnik dr. Aleksander, Fakulteta za upravo, UL
  • Bavdaž mag. Jurij, Kooperativa Rog
  • Boc Mojca, MVŠZT, Sektor za znanost
  • Bradac mag. Lado, MNZ-Policija
  • Bratušek mag. Alenka, direktorica Direktorata za proracun, MF
  • Bricelj Bor, Ekonomsko poslovna fakulteta, Maribor
  • Buda Majda, Zavod Gostoljubnost slovenskih domov
  • Crnadak Bojana, Center za razvoj financ
  • Cvelbar Stane, MJU, Direktor Direktorata za investicije in nepremicnine
  • Carni – Pretnar Maja, Ministrstvo za javno upravo RS
  • Gmeiner Pavle, SDE
  • Gorišek Tanja, MKGP, Sektor za razvoj podeželja in strukturno politiko
  • Grabner mag. Alojz, Urada RS za kemikalije
  • Hacin Elizabeta, Vrhovno sodišce RS, Skupna financna služba
  • Horvat Boštjan, Dostop, s.p.
  • Hren Mirjan, Komisija za preprecevanje korupcije
  • Jelacin Knavs Iris, Ministrstvo za pravosodje, Vodja kabineta
  • Kavar Andrej, Center za razvoj financ
  • Koci mag. Barbara, MG, Direktorat za notranji trg, podsekretarka
  • Kokolj Prošek Janja, MKGP, Sektor za razvoj podeželja in strukturno politiko
  • Koncan Jože, Sekretar Komisije za nadzor javnih financ v DZ RS
  • Kostevc Maja, MZ, Financna služba
  • Koželj mag. Marijan, Energetik
  • Krivic Samo, Poslovnež
  • Logar mag. Romana, AJPES, Direktorica
  • Maher dr. Neva, Visoka šola za upravljanje, Novo mesto
  • Mitar dr. Miran, Fakulteta za varnostne vede, UM
  • Ojsteršek Zlatka, AJPES, voditeljica Službe za notranjo revizijo
  • Pavešic Škerlep Mia, Mednarodni denarni sklad
  • Pecaric Elena, YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa
  • Pelko Anton, Državni zbor RS, Komisiji DZ za nadzor javnih financ
  • Pretnar mag. Vitomir, MF, generalni sekretar
  • Preželj Branka, Državni zbor RS, sekretarka Odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj
  • Radej mag. Bojan, SDE
  • Reja mag. Romana, MZ, vodja Financne službe
  • Režek mag. Jurij, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava RS, državni podsekretar
  • Sedej Metka, Center za razvoj financ
  • Srna Klemen, Strokovni sodelavec v PK LDS
  • Suvorov mag. Bojan, Namestnik direktorja SVREZ
  • Verša mag. Dorotea, Zavod za zaposlovanje
  • Vodicar Janez, Fakulteta za šport, UL
  • Vraber mag. Sanja, Državni zbor RS, namestnica GS – direktorica Direktorata
  • Zrinski Urška, Center za razvoj financ
  • Zupan Primož, Clan Študentske sekcije SDE
  • Železnik Nadja, Agencija za radioaktivne odpadke
 

Oznake: