Intervju daje vpogled v Burdiejevo refleksivno sociologijo. Pripravil ga je njegov nekdanji ucenec Wacquant v okviru seminarja za svoje doktorske študente na univerzi v Chicagu v zimskem semestru 1987. Refleksivna sociologija znanstvene objekte gradi tako, da odnos raziskovalca do objekta proucevanja ni nezavedno projeciran (Bourdieu). Misliti je treba relacijsko, ker je ‘realno relacijsko’ (po Heglu), kar obstaja v družbenem svetu so odnosi (ne inter-subjektivne akcije), mišljeni kot objektivni odnosi, ki obstajajo neodvisno od vpletenih.
Družbena realnost takorekoc obstaja dvakrat, v stvareh in v mislih, zunaj in znotraj agentov oz. v polju in v habitusu. Badiou opredeli ‘polje’ kot mrežo ali konfiguracijo objektivnih relacij med objektivno opredeljenimi pozicijami. Šolski sistem, država, cerkev, polticne stranke ali sindikati so polja v katerih si agenti z razlicnimi mocmi in možnostjo uspeha med seboj nasprotujejo, da bi si prisvojila prednost v skupini. ‘Habitus’ agenta pa je njegov sistem dispozicij, ki si jih pridobijo z internalizacijo dolocljivk sistemskih pogojev polja, ki nudi bolj ali manj ugodne priložnoti za njegovo lasnto aktualizacijo. Dialektiko med ‘poljem’ in ‘habitusom’ Bourdieu uporabi kot metodo za razgradnjo klasicnih dualizmov družbenih znanosti kot je mikro-makro opozicija.
Clanek sicer mestoma presega zanimanja evalvatorjev; kljub temu je zelo zanimiv in razmeroma enostavno berljiv, z jasno strukturo besedila in stalnimi vmesnimi povzetki. Obenem clanek ponuja okvir razmišljanja, ki je blizu mezoskopski perspektivi, s katero smo v SDE obravnavali sumativne probleme vrednotenja. Mezo-matricna platforma je refleksibni okvir presoj, ki korelira z aspiracijami refleksivne sociologije. Delo je dostopno tukaj.