Slovensko društvo evalvatorjev

V clanku, predvsem v prvem delu predstavi vire koncepta nesomernosti v delih Kuhna in Feyerabenda, ki sta idejo predstavila sicer loceno, vendar istocasno (1962) in sta vse odtlej vir obsežnih razprav zlasti v okviru filozofije znanosti. Kuh je kasneje v svojem sicer temeljnem delu Struktura znanstvene revolucije (Structure of scientific revolution, 1970) raziskoval nezmožnosti razlicnih teorij v razlicnih okvirih znanosti, da bi med sabo razvile enovito govorico univerzalne znanosti. Feyerabend je v delu Proti metodi (Against Method; 1975) napadel predvsem empiricisticni model znanosti. V drugem delu clanka predstavi trende razprav o ideji nesomernosti. Clanek zakljuci z razlago svoje ideje, da nesomernost ne pomeni nekomaptibilnosti znanja, saj razline teorije uproabljajo skupni referencni okvir, ki pa se ne spremina z variiranjem teorij in napredkom znanja. Predvsem prvi del clanka bo presojevalcem zanimiv za seznanitev s Kuhn-Feyerabendovim problemom nesomernosti. Branje je smiselno povezati s Feyerabendovo knjigo.
Clanek je dosegljiv tukaj.
Sankey se v clanku ukvarja z enim temeljnih spopadov 20 stoletja v filozofiji znanosti med znanstvenim empiricizmom na eni strani, ki izhaja iz prepricanja, da imamo opravka z univerzalno znanstveno metodo za objektivno spoznavanje sveta in Kuhn-Feyerabendov problem nekomaptibilnosti spoznanj razlicnih znanosti zaradi stalnega spreminjanja teoretskega konteksta v katerem so pridobljena. Po njunem zato nimamo nevtralnega in enovitega algoritma za spoznavanje sveta, ni postopka, ki bi ga lahko uporabili in bi vsakogar med nami privedel do iste ugotovitve, ker znanost ne temelji na enoviti metodi. Problem je v tem, da z eno teorijo resnice ni mogoce spoznati, lahko jo spoznamo samo na nek nacin pristranko, z uporabo posebnih kriterijev, ki vodijo k posebni racionalnosti, ki jo v konkretnem primeru potrebujemo, kar nedvomno pomeni, da moramo pri spoznavanju resnice racunati na nasprotovanje. Iskanje resnice nas kolektivno razdvaja. A tudi obratno: tako, kot noben kriterij izbire ni univerzalno veljaven v vseh možnih primerih tudi ni mogoce, da bi v okviru znanstvene presoje prišli v situacijo ali do trditve, kjer bi bili vsi kriterij spoznavanja sveta neveljavni. V clanku Sankey predlaga ‘nealgoritmicen, pluralen model znanstvene metodologije.
Za evalvatorje in presojevalke je poznavanje problema na teoreticni ravni pomembno kot varovalo pred relativizmom presoj, ker se v praksi vseskozi srecujejo s trditvami, ki so vse enako dobro utemeljene in enako veljavne vendar medsebojno nekompatibilne.
Clanek je dosegljiv tukaj.
Jože Rovan, Kaja Malešic, Lea Bregar. Blaginja obcin v Sloveniji. Geodetski vestnik, 53/1(2009):70-91. (na clanek je opozoril Jože Kos Grabar).

Preberi več

Haans, Antal (2008). What Does it Mean to Be Average? The Miles per Gallon versus Gallons per Mile Paradox Revisited. Practical Assessment Research & Evaluation, 13(3).

Avtor obravnava paradoks ucinkovitosti na primeru izracuna povprecne gorivne ucinkovitosti (fuel efficiency) avtomobilov: na enoto prevožene razdalje (galon goriva na miljo) ali na enoto porabljenega goriva (milj na galono). V clanku paradoks zavrne in pokaže, da izvira iz tega, da sta to dve razlicni vprašanji, ki pa sta obravnavani z istim matematicnim postopkom.

Dunn, Karee E and Mulvenon, Sean W. (2009). A Critical Review of Research on Formative Assessments: The Limited Scientific Evidence of the Impact of Formative Assessments in Education. Practical Assessment Research & Evaluation, 14(7).

Avtorja raziskujeta terminologijo sumativnih in formativnih presoj in evalvacij v šolstvu. Osredotocita se na formativne evalvacije v šolstvu in ugotavljata njihovo razlicno uspešnost za razlicne skupine študentov.