Povzetek: Pojav protisistemskega globalnega Gibanja 99% opozarja, da je treba družbeno dinamiko proučiti tudi s stališča sistematičnosti njenega izključevanja objavljeno dec. 2011, ažurirano feb. 2012).

To je posledica stoletnih sistemskih prizadevanj za uniformno uresničevanje univerzalnih vrednot dobrega življenja skupnosti, ki pa se je na koncu izrodilo v kuliso sistemskega spektakla za katero se potiho koncentrira moč družbeno neodgovorne manjšine. Zato se sprašujemo, podobno kot se je pred dobrim stoletjem že Landauer, kako z izhodišč sistematične družbene izključenosti večine ljudi zasnovati avtonomno protisistemsko skupnost. V prispevku razvijemo protisistemsko razlago družbene dinamike z izhodišč sredinske metodologije proučevanja. Najprej obravnavamo razsežnosti družbenega izključevanja. Njegova sistematičnost je zaslužna, da se v odzivu žrtev izključevanja porodi sistemu vzporedna protisistemska družba. »Težava« je, da so protisistemska gibanja raznovrstna in imajo zato odpor do medsebojnega povezovanja v stalnejše strukture, zato se niso zmožna vzpostaviti enovito in delovati povezano nasproti sistemu. A pomembno je upoštevati, da protisistemska gibanja niso zgolj programske ampak tudi akcijske enote. Njihova akcijska in programska plat sta pogosto neuravnovešeni in ravno v tej »nenačelnosti« se skriva še zelo slabo izrabljen potencial protisistemskega povezovanja. Prispevek razvije presečno metodo povezovanja protisistemskih gibanj kot podlago za preoblikovanje razmerja med sistemom in protisistemom v »neizključevalni sredini« (Walloerstein). To ima zanimive posledice in najprej navaja k postantagonističnem razumevanju razmerij med sistemsko in protisistemsko družbo ter podaja raznovrstne strategije ustvarjanja neke povsem drugačne družbenosti.