Povzetek: Sprašujem se, kašen je strateški vpliv Nacionalnega energetskega programa (NEP) na prostorsko kohezijo (PK) Slovenije, ce presojam z metodo teritorialnih presoj vplivov (TIA – territorial impact assessment), ki jo predlaga ESDP – Evropska prostorska razvojna perspektiva in na njeni podlagi zasnovan ESPON – Evropska prostorsko planska mreža opazovanja. Prispevek se vprašanja loteva s treh zornih kotov: teoreticnega, metodološkega in prakticnega – pri vseh treh se osredotoci na postopke seštevanja posamicnih ekspertnih ocen vplivov v sintezne ugotovitve presoj. Teoreticno gledano agregacijski postopki TIA niso ustrezni za presoje tako kompleksnih družbenih pojavov, kot je PK, ki ni homogena kategorija kot, vzemimo, dohodek, ampak jo sestavljajo tri enako pomembne sestavine – prostorska ucinkovitost, kakovost in identiteta – te pa so pogosto v medsebojnem nasprotju vrednot. Zato je PK mogoce presojati le s stališca razlicnih principov družbene primarnosti, ki dopušcajo ocenjene vplive NEP na PK seštevati le po viru in vrsti vplivov. Miselno podlago za takšno rešitev daje teorija kompleksnih sistemov, ki se izkaže kot enostavnejša in razumljivejša neekspertom od sedanje ekspertne razlicice TIA in drugih prevladujocih postopkov presoj, ki so bodisi drobnjakarsko tehnicni ali prevec posploševalni, nemalokrat pa celo oboje skupaj…