Slovensko društvo evalvatorjev

Forum za enakopraven razvoj in Slovensko društvo evalvatorjev sta organizirala javno razpravo (27. marec 2017 med 14. in 16. uro v Hiši Evropske unije na Dunajski cesti 20 v Ljubljani) o prihodnosti mednarodnega razvojnega sodelovanja v Sloveniji. Vabilo in Poročilo z dogodka.

V letih po vstopu v Evropsko unijo so se oblikovali temelji slovenskega razvojnega sodelovanja. V tistih časih je bilo poznavanje področja neraziskano in omejeno. Skladno s tem sta bila osnovna dokumenta, ki sta začrtala področje – zakon in resolucija – splošna in premalo osredotočena, a vseeno primerna takratni realnosti. Leta so tekla, pridobivali smo nove izkušnje in znanje, obseg delovanja je rastel in tudi s tem povezana proračunska sredstva za uradno razvojno pomoč, čeprav v precej manjši meri kot se je Slovenija zavezala. Izkazalo se je, da sta razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč prerasla prvotne začrtane okvire zakona, prav tako je preteklo obdobje uresničevanja prve resolucije.

V preteklem letu so bili pripravljeni novi strateški dokumenti in zakonski akti, ki naj bi začrtali učinkovito, skladno in trajno delovanje razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Slovenije. Zdi se, da v slovenskem prostoru manjkata vizija in dolgoročna usmeritev na področjih razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, kar je nujno potrebno za določanje ciljev na eni strani, na drugi strani pa za vzpostavitev mehanizmov za njihovo doseganje – seveda učinkovito, skladno in trajnostno, s ciljem odpravljanja revščine in neenakosti.

Res je, da še niso začrtane vse usmeritve razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, a skrbi nas, če je moč zgraditi trdno hišo na slabih temeljih. Prepričani smo, da je razpravo o prihodnosti razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči potrebno odpreti širši javnosti. Še bolj kot izkušnje vsakega od nas, ki so nedvomno zanimive in pomembne, nas zanima kako si predstavljate slovensko razvojno sodelovanje čez 15 let.

Uvodne so podali:

  • Jasna Djordjević, svetovalka in humanitarna delavka,
  • Mojca Kopše, namestnica direktorja Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj,
  • Ana Kalin, oblikovalka politik in analitičarka v Forumu za enakopraven razvoj – Združenje Ju3,
  • Bojan Radej, predsednik Slovenskega društva evalvatorjev,
  • Dubravka Šekoranja, Ministrsvo za zunanje zadeve RS

ZAKLJUČNA IZJAVA S POSVETA:

"Z oblikovanjem Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju (MRS) in humanitarni pomoči (HP) ter Zakona o MRS in HP skuša Slovenija, kot bogata država in s tem donatorica razvojne pomoči, nadoknaditi zaostanek pri uresničevanju mednarodnih zavez glede uradne razvojne pomoči, osredotočiti in sistematizirati svoja prizadevanja. Prizadevanja za oblikovanje sistema MRS pa ne gredo vedno v smer, ki bi jo bilo mogoče podpreti z obema rokama, na kar opozarjajo pomembne pomanjkljivosti teh prizadevanj vlade, ki so bile na posvetu izpostavljene:

  • MZZ kot nosilec mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Resolucijo obravnava kot politični dokument, zato v njem ni ključnih programskih vsebin, ki tvorijo sistem MRS (opredelitev ugotovitev problema z analizo stanja in opredelitvijo potreb, opredelitev strateškega in operativnih ciljev, interventna logika, predvidene prednostne aktivnosti in sredstva za uresničevanje Resolucije, načrtovani merljivi učinki prednostnih ukrepov). Posledično Resoluciji manjka jasna vizija prohodnosti MRS in HP. Kljub tem pomanjkljivostim pa želi Resolucija pridobiti pomembno zagotovilo, da bo Slovenija sredstva za MRS skoraj podvojila (na 0,33 % BND s sedanjih 0,15 % v letu 2015).
  • MZZ je pozvalo civilno družbo k pripombam na predlog Resolucije in Zakona , vendar pa na prejete pripombe ni podalo vsebinskih odgovorov. Tudi zato se je posvet osredotočil na doslednost izvajanja Resolucije, ki govori o ključnem pomenu partnerstva med vsemi deležniki, tudi s s civilno družbo, na načelih univerzalnosti, solidarnosti, sodelovanja in vzajemne odgovornosti. Partnerstvo pa je pomembno ne le na nacionalni ravni, ključnega pomena je, da tovrsten način delovanja predstavlja temelj za sodelovanje s partnerskimi državami.
  • Resolucija je predvidevala izvedbo evalvacij na vsakih 7 let, čemur je Slovensko društvo nasprotovalo. V razpravi je bilo poudarjeno, da bo pripomba upoštevana in bo Resolucija določila obveznost izvedbe evalvacij na 4 leta, po možnosti začenši s prehodno evalvacijo še rped sprejemom ključnih dokumentov novonastajajočega sistema MRS (Resolucija, Akcijski program, Zakon, Strategija).

V razpravi poudarjeno, da je ključno doseči čim večjo raven osredotočenosti in usklajenosti slovenskega MRS in HP. To je pomembna predpostavka vseh sistemov, pri manjših, ki razpolagajo z majhimi sredstvi, pa je to še toliko pomembnejše".