Slovensko društvo evalvatorjev

»Vključevanje kulturne dediščine in ohranjanja narave v razvojne programe in projekte do leta 2020«

Slovensko društvo evalvatorjev (SDE) je pripravilo enodnevni intenzivni program usposabljanja o možnostih in zahtevah vključevanja kulturne dediščine in ohranjanja narave v razvojne programe in projekte, financirane iz sredstev EU do leta 2020.

O PROGRAMU

 

Evropska komisija je v novem programskem obdobju za črpanje evropskih sredstev 2014-2020 uvedla pomembne novosti na področju programiranja razvoja in spremljanja njegovih učinkov, ki jih je Slovenija prevzela v novem Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske politike ter v Partnerskem sporazumu med Slovenijo in EK. Ključni pojmi nove usmeritve so celovitost, horizontalno povezovanje, pametna rast, inovacije. To bo zahtevalo več vlaganj v organiziranje procesov, vendar so to vlaganja predvsem 'v pamet' in v sodelovanje, ne primarno v denarju.

Izstopajo prizadevanja za medsektorsko usklajen razvoj, ki sledi novim zahtevam po ‘pametnem razvoju’, ‘pametni specializaciji’, celostnih naložbah’, 'horizontalnem upravljanju', ki prizadevanja za socialno in teritorialno kohezijo ter trajnostni razvoj povzdignejo na višjo raven. Praktična posledica novih usmeritev je, da bo potrebno na izvedbeni ravni doseči veliko višjo raven povezanosti med različnimi programskimi področji prioritet OP kot doslej. Uresničitev zastavljenih premikov v smeri celovitosti bo v prvi vrsti zahteval krepitev upravljavskih in predvsem usklajevalnih zmogljivosti programskih in izvajalskih ustanov v horizontalni smeri, kar je posebej pomembno za sektorsko šibka področja javnega upravljanja.

Pogoji za črpanje evropskih sredstev se zaostrujejo. Denar bo mogoče dobiti samo za projekte, ki bodo 'celostni', kar pomeni, da bodo morali kombinirati cilje različnih prioritet državnega Operativnega programa. Za upravljavce skladov to pomeni, da bodo že v fazi priprave razpisov morali znati poenostaviti postopke, definirati celostne cilje ter oblikovati orodja, s katerimi bodo ovrednotili, če so učinki res 'celostni'. Prejemniki sredstev bodo morali zagotoviti povezano doseganje ciljev. Pri izboru prednostnih vsebin bo treba posebej dokazati njihov prispevek k reševanju družbenih izzivov. To bo doseženo, ko bodo imele prednost vsebine, ki so bolj presečne, v tem smislu bolj 'pametne'. Koncept pametne rasti je še dodatno pomemben za vse šibkejše resorje, med katere spada tudi ohranjanje naravne in kulturne dediščine, ki svoje cilje pretežno dosegajo prek drugih, močnih in vplivnih sektorjev.

Vsebina programa, po temah:

  • Horizontalna vloga kulturne dediščine v razvojnih projektih (dr. Jelka Pirkovič, nekdanja direktorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, zdaj predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani).
  • Sistemski vidiki vključevanja kulturne dediščine v razvoj (mag. Zvezda Koželj, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Služba za razvoj in informatiko; in SDE).
  • Vključevanje ohranjanja narave v razvojne vsebine (dr. Katarina Groznik Zeiler, Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za ohranjanje narave).
  • Kulturna dediščina kot poklic (Lili Mahne, Slovenska mreža za interpretacijo dediščine in SDE).
  • Presečno programiranje za vključevanje narave in dediščine (mag. Bojan Radej, SDE).
  • Presečno vrednotenje učinkov celostnega razvoja (mag. Bojan Radej, SDE).

REFERENCE IZVAJALCA PROGRAM

Za odziv na zahteve pametne rasti so potrebna nova znanja na tematskem področju. SDE že skoraj deset let uveljavlja inovativno rešitev, ki na zastavljene izzive odgovarjajo bolj učinkovito kot ustaljeni pristopi doma oz. v tujini. Doslej doseženo:

  • Inovacija SDE je bila že večkrat mednarodno predstavljena in je prevedena v več tujih jezikov.
  • SDE izvaja usposablja za uporabo novih rešitev na širšem območju Jugovzhodne Evrope (Hrvaška, Srbija, Makedonija, Črna Gora, Bosna in Hercegovina, Romunija).
  • Knjiga, v kateri so bile novosti prvič opisane je bila izbrana za enega znanstvenih dosežkov v Sloveniji leta 2011.
  • Presečna metoda je bila uporabljena pri vrednotenju nekaterih ključnih razvojnih dokumentov države (Operativni program 2014-2020, inovacijska politika 2007-2011, več regionalnih in sektorskih programov).
  • Inovacija se uporablja v izobraževalnih programih več slovenskih in tujih fakultet. Pred nedavnim je posebna agencija ZN za Azijo in Pacifik inovacijo SDE uvrstila med referenčne rešitve na področju vrednotenja prenosa znanja.
  • Svet Evrope je presečno metodo SDE vzel za podlago programsko logiko dokumenta »Cultural heritage strategy in Europe for the 21st century (Strategy 21)«
  • Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je podal mnenje, da je razpisani program relevanten za tiste, ki se ukvarjajo z obravnavanimi temami.
  • Tretjina do polovica udeležencev se usposabljanj SDE udeleži na priporočilo udeležencev predhodnih usposabljanj.

 

Bojan Radej, Vodja programa

Slovensko društvo evalvatorjev

 

Več informacij: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.