Trije avtorji v clanku en drugemu spodbijajo pogled na triado med matematiko, snovnostjo in mišljenjem. Prerekajo se o tem kaj je osnova cemu. V sklepu pridejo do spoznanja, da zagovarjajo tri razlicne koncepte oz. svetovnonazorske poglede, "fundamentalisticnega", "sekularnega" in "misticnega". Za tiste, ki se ukvarjajo z vrednotenjem je clanek odlicna miselna vaja reševanja konfrontacij, ki imajo zelo globoke korenine in so kot takšne nerazrešljive. Poleg vsega tudi odlicno napisano. Piet Hut, Mark Alford, Max Tegmark. On Math, Matter and Mind. Springer: Foundations of Physics, let. 36, št. 6(2006):765-94. |
|
Avtor je zbral terenske zapiske s svojih študijskih potovanj v Veliki Britaniji, na Danskem, Švedskem in na Nizozemskem, kjer proucuje razlicne prakse presoj vplivov predpisov. Zapiski ga napeljujejo na oblikovanje teoreticnih opazk zlasti o razlicnih funkcijah razlicnih pristopov k presojam predpisov in kako lahko vsaka na svoj nacin prispeva k boljšem javnem upravljanju. Gre tudi za razmišljanje o tem zakaj so evropski kontinentalni sistemi javnega upravljanja drugacni od anglosaških. Claudio M. Radaelli. Desperately Seeking Regulatory Impact Assessments. Diary of a Refl ective Researcher. Sage, Evaluation, 15(1): 31–48. Od istega avtorja glej tudi tukaj. |
Clanek kritizira usmeritev Lizbonske razvojne strategije EU, ker v javnih zadevah, konkretno obravnava možnosti za reformo javnega upravljanja, postavlja preozka izhodišca, naslonjena na prakse zasebnega sektorja. Zasebni sektor je upravljavsko gledano preprostejši od javnega sektorja, ki mora zasledovati razlicne cilje, ki so enako legitimni in pogosto v medsebojnem nasprotju. To pomeni, da bi bilo treba boljše javno urpavljanje graditi na podlagah, ki so znacilne za javni sektor. Claudio M. Radaelli. Whither better regulation for the Lisbon agenda? Journal of European Public Policy, Let. 14, št. 2 (Marec 2007):190-207Avtor je profesor politicnih ved na Univerzi Exeter (VB) kjer vodi "Centre for Regulatory Governance". Nekatera druga dela tega pomembnega avtorja je mogoce sneti z njegove spletne strani.
|
|
Presojevalke morajo pri svojem delu uporabljati številne vire iz razlicnih disciplinarnih tradicij; svoje izdelke pripravljajo kot svetovalna porocila, kjer se pravila navajanja virov uporablja manj strogo ali celo pod tancico skrivnosti, saj gre za komercialno obcutljiva vprašanja. Nemalokrat na tovrstne probleme naletimo tudi v Sloveniji. Zato utegneta biti priloženi povezavi k dvema clankoma s tega podrocja vsaj nekaterim dobrodošla, da preverijo svoje prakse.
|
|
Več ...
|
|
|
|
|
|
|
Stran 6 od 10 |
Študijska komisija