Delovni zvezek SDE let. 3, št. 3(2010), 57 str. (B. Radej). Družbeni pojavi niso vidni enako kadar so gledani od blizu ali daleč. Zato podob, pridobljenih na različnih ravneh opazovanja ni mogoče neposredno primerjati. Kljub temu, da so družbeni pojavi  nesomerni (inkomensurabilni) v ravneh obravnave, je večina družbenih študij opravljenih le na eni sami ravni analize, njihove ugotovitve pa se jemljejo kot splošno veljavne. Za vrednotenje kompleksnih pojavov kot so vladne politike, pri katerih imamo skoraj vedno opravka z več-nivojskimi pojavi, je problem ključnega pomena. Avtor razvija novo teorijo sredinskega (mezoskopskega) vrednotenja.

Priponke:

Datoteka	Opis	Velikost
Več-nivojski vidik družbene kompleksnosti in njen pomen za metodologijo družbene		777 Kb