|
Alternative bruto domačemu proizvodu kot meri družbene blaginje. Izziv je večji kot se zdi politikom in statistikom. V priponki evalvatorski pogled.
|
|
|
Prispevek obravnava šest korakov prehoda od vrednotenja vladnih dosežkov, ki se danes uporablja kot orodje samopotrjevanja in samozavajanja uradnikov, k vrednotenju, razumljenem kot orodju za nepristransko spoznavanje kompleksne in s tem konstruirane družbene realnosti.
|
|
Več ...
|
|
Intervju z Jožetom Kosom Grabarjem ml.:"Mogočna beseda 'svoboda' je v tesni spregi s stopnjo mogočnosti njenega nosilca. Morski pes in tjulenj sta v morju oba svobodna, a bistveno drugače: morski pes lahko požre tjulnja, tjulnju tovrstna svobodnost v odnosu do morskih psov ni omogočena. Razumljivo je, da 'družbeni morski psi' mahajo s pravico do svoje plenilske svobode, saj jim omogoča, da bodo še naprej siti. In kaj preostane 'družbenim tjulnjom'? Najmanj to, da uveljavljajo zavedanje, da svoboda 'družbenih morskih psov' ni enaka svoboda za vse, pač pa 'svoboda plenilcev' - in da je svoboda predvsem svoboda šibkejšega!"
|
|
Osnove vrednotenja za občasnega uporabnika/co. Delo se nadaljuje, pripombe dobrodošle!
|
|
Delovni zvezek SDE let. 3, št. 3(2010), 57 str. (B. Radej). Družbeni pojavi niso vidni enako kadar so gledani od blizu ali daleč. Zato podob, pridobljenih na različnih ravneh opazovanja ni mogoče neposredno primerjati. Kljub temu, da so družbeni pojavi nesomerni (inkomensurabilni) v ravneh obravnave, je večina družbenih študij opravljenih le na eni sami ravni analize, njihove ugotovitve pa se jemljejo kot splošno veljavne. Za vrednotenje kompleksnih pojavov kot so vladne politike, pri katerih imamo skoraj vedno opravka z več-nivojskimi pojavi, je problem ključnega pomena. Avtor razvija novo teorijo sredinskega (mezoskopskega) vrednotenja.
|
|
|
|
|
|
|
Stran 1 od 4 |
Komisija za kodeks in standarde