Ljubljana, na spodnji strani Evrope!

Dve leti sta minili, odkar je velika skupina strokovnjakov pripravila strateški prostorski nacrt, vizijo urbanisticnega razvoja Ljubljane do leta 2025. Podlago za opredelitev strategije in vizije so ti nacrtovalci našli v mednarodnih deklaracijah in evropskih listinah, h katerim je pristopila tudi Slovenija.

Med njimi so tudi Konvencija o varstvu evropske stavbne dedišcine, Zelena listina o urbanih ambientih in Beneška listina. Zadnja na primer izrecno prepoveduje dozidavo ali spremembo kulturne dedišcine in njenega okolja. Zelena listina predvideva ohranjanje zelenih obmocij v urbanem okolju in prepoveduje secnjo dreves. Zeleni urbanizem je osnova evropskih smernic za sodobno urbano okolje, ki potrebuje ozelenitev. Drevesa namrec cistijo zrak in nižajo temperaturo v naseljih.

Evropska strategija govori o trajnostnih mestih. Predvideva zmanjšanje prometa in izpušnih plinov v mestnih jedrih in urbaniziranih obmocjih, uporabo zelene energije in povecanje zelenih površin v mestu. Mest, ki sledijo tej strategiji, je veliko.

Mestna obcina Ljubljana se je v praksi odlocila za obratno strategijo. Zgošcevanje naselij nacrtuje s pozidavo zelenih površin namesto z urejanjem degradiranih obmocij, s širitvijo vpadnic za lažjo dostopnost mestnega središca povecuje promet in ga z gradnjo garažnih hiš usmerja k staremu mestnemu jedru. Z gradnjo šopkov stolpnic pa spreminja obraz mesta in preprecuje pretok zraka.

Nacrtovane novogradnje na obmocju stadiona za Bežigradom, ki je razglašen za kulturni spomenik, je v nasprotju z vecino vsebin mednarodnih deklaracij, katerih podpisnica je tudi Slovenija. S kulturnovarstvenimi pogoji je bila zagotovljena zašcita vplivnega obmocja kulturne dedišcine Plecnikovega stadiona. Zavod za varstvo kulturne dedišcine je brez upoštevanja lastnih pogojev izdal soglasje na idejni projekt Botta Management Groupa, a je Ministrstvo za kulturo soglasje razveljavilo. Sledilo pa je dopolnjevanje kulturnovarstvenih pogojev v korist investitorja; na videz še vedno ustvarjajo vtis, da so v skladu z evropskimi listinami, saj dolocajo, da se v vplivnem obmocju kulturne dedišcine na severni strani stadiona v najvecji možni meri ohrani zelena površina.

Pogled na zmagovalni projekt nemškega arhitektnega biroja poleg razmeroma sprejemljive rešitve za nove tribune znotraj stadionskega zidu razkriva tudi pozidavo zelenih površin na severni strani stadiona. Od zelenice bi ostala le vrsta dreves. Taka zazidava je tudi v nasprotju z dolocbami Odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plecnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena. Po odloku za vplivno obmocje spomenika velja varstveni režim, ki doloca:

Tudi osnutek obcinskega podrobnega prostorskega nacrta (OPPN) skoraj v vsem sledi nagrajeni rešitvi nemškega biroja GMP. Osem objektov v obliki kocke v širino, dolžino in višino meri do dobrih 17 metrov. Pricakovati je, da se bo osoncenost Fondovih hiš zmanjšala na nesprejemljivo raven. Sicer izbrana rešitev v celoti ustreza urbanisticnim smernicam mestnega urbanista Janeza Koželja. Te smernice namrec to vse dovoljujejo in predstavljajo nezaslišan poseg v zemljišce, ki je vselej bilo del naselja, odtegovanje svetlobe, odvzem prostora za otroško igro ter grob poseg v kulturno dedišcino.

Kljub temu, da naj bi bila Vodovodna cesta obmocje umirjenega prometa, je pred osnovno šolo še vedno predviden eden od uvozov in izvozov iz podzemnih garaž. Vse to lahko najbolj nazorno vidite na nacrtih na spletni strani www.iztepac.net. Za uresnicitev vseh teh nacrtov bi bilo treba tudi kanalizacijski zbiralnik s premerom vec kot dva metra prestaviti pod Koroško ulico in razriti pravkar postavljeno otroško igrišce z najsodobnejšimi igrali pred Osnovno šolo dr. Vita Kraigherja. Izkop na tem mestu in secnja dragocenih dreves bi pomenila unicenje dobršnega dela parka. Prestavitev ogromne kanalizacijske cevi in rušenje zaklonišca pa bi lahko starim stavbam, zgrajenim na produ, prinesla nepredstavljive posledice.

Vec kot ocitno je, da obnova Plecnikovega stadiona za Bežigradom in osnutek OPPN nista v skladu s strategijo razvoja trajnostnih mest. Rešitve so ad hoc in kratkovidne. V skladu z Arhuuško konvencijo bi bilo treba pred postopkom oziroma preden je mestna obcina vložila parcelo 312 v družbo BŠP prebivalce vprašati, kako si želijo živeti, oziroma ali menijo, da se jim bodo življenjski pogoji s pozidavo zelenice pred hišami dejansko izboljšali, kot meni investitor. Mestna obcina bi tako upoštevala evropske norme, ki veljajo za spremembe prostorskega nacrta, kjer so obcani neposredno prizadeti. Namesto tega lahko na spletni strani mestne obcine preberemo, da je investitor v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. To je zavajanje javnosti in pritisk na stanovalce, kar je v nasprotju z evropskim pravnim redom, saj je OPPN komaj javno razgrnjen, kaj šele sprejet. V resnici je pot do gradbenega dovoljenja ob teh nejasnostih in neusklajenostih še dolga.

Zelene površine oziroma vrtovi na severni strani stadiona so že od same gradnje Fondovih hiš sestavni del naselja in stanovalci vztrajamo, da tako tudi ostane. Fondovo naselje je eden redkih primerov naselja z elementi vrtnega mesta in ga je treba v celoti ohraniti kot kulturno dedišcino. Namesto vrtov bi bila sprejemljiva rešitev le še zelenica v razparcelaciji vrtov z ohranitvijo paviljonov, dreves in poti. Veseli nas, da vedno vec strokovnjakov deli mnenje prebivalcev o evropskih normah glede ureditve urbanega okolja in ohranjanja kulturne dedišcine.

Za prenovo stadiona je bilo ustanovljeno podjetje Bežigrajski športni park. Ne gre za javno-zasebno partnerstvo, kot se rad javno pohvali predsednik Olimpijskega komiteja, ampak za navadno gospodarsko družbo z omejeno odgovornostjo, v kateri sta med družbeniki tudi mestna obcina in olimpijski komite. Zaradi nepravilnosti, dvomov o financnih zmožnostih investitorja in zaradi izteka roka za pridobitev dovoljenj smo mestnemu svetu že predlagali likvidacijo družbe v skladu z družbeno pogodbo.

V skladu s temeljno listino in sklepi zborov prebivalcev ter v skladu z evropskimi normami in direktivami bomo stanovalci uporabili vse možnosti, da preprecimo pozidavo zelenih površin, secnjo dreves na zelenici in drevoreda ob Vodovodni cesti ter gradnjo uvozov in izvozov iz parkirnih garaž na šolskih poteh. Prebivalci smo ogorceni zaradi kršenja evropskega pravnega reda na podrocju soodlocanja prebivalcev glede ohranitve kulturne dedišcine in nameravane pozidave zelenih površin, secnje dreves v urbaniziranem okolju ter kaoticne spremembe prometnega režima.

Glej tudi tole (Obnova Plecnikovega štadiona – Kaj pa ljudje?).